don’t call me Urška

– Kaj postane rum kola, ko odraste?
– Cuba Libre.

Za take štose baje rabiš blokec. Da vanj napišeš nekaj, kar te prešine, kar tako, mimogrede, medtem ko listaš karto pijač. (Res morajo izumiti kaj novega, jaz ostajam žejna.) Sem velik fen blokcev – v teoriji. V praksi pa vedno ostanejo nepopisani. Moleskini ali, kot jim pravim sama, moleki so tako resni, da si vanje pišem le obveznosti in telefonske številke. Vse ostalo konča na post-it listkih. Ali obstaja roman iz post-it sporočil? Moral bi.¹

Kar imam rada ob tem času, so poslovna darila. Res, ni večjega presenečenja. Če ste videli Pop TV darilce, potem vam je vse jasno. Tisti, ki se v teh hudih časih zatečejo k blokom, lahko zgrmijo s petnajstega nadstropja. Tile niso:

– agencija Luna

Navdahnjen s tapetami iz sedemdesetih, za tiste, ki ste to nazadnje počeli takrat.

Bom kar zdaj povedala: Andrej, v četrtem razredu sem bila noro zaljubljena vate. Ali pa sem bila takrat v Petra?

Zraven so, kako priročno, kuverte z znamkami.

– agencija Armada

Bolj super brezveze ne bi mogel biti. Je tudi brezveze brezčrten.

– Bienale neodvisnih ilustratorjev (okej, ta ni poslovni, je pa super black book)

Ja, ovca z avbo seka, ampak tudi tale krompirček bi posvojila. In zmečkala.

Blokoljubci, dobila sem še enega:

– Žmauc

V sodelovanju z Natanom. Notri je brez čičk in čačk, je pa koledarček zelo čičkast in čačkast. Uhuru!

1. sem se spomnila, da sem ga že ugledala, iz listkov na hladilniku [↩]