aka podobniki

Četrtek, 31. januar 2008

Verjetno imamo ljudje v glavi bazo obrazov, ki jih potem vedno znova nalepimo tistim neznanim. Še posebej v tujini rada najdem izvožene domače face. Ker se potem verjetno počutimo bolj domače (in posledično varne, bi lahko psihologizirali, zeh zeh).

– A ni ta ful podoben tistemu …
– Isti!

In tako to gre, naprej in nazaj. Koliko jih imamo čisto zares v glavi, več kot John Malkovich? Mora biti kar gužva. Ampak saj se ves čas ponavljajo eni in isti zvezdniški nasmehi z drugimi imeni. Marilyn – Scarlett, A. Hepburn – Portman, Redford – Pitt …

Vedno si nekomu podoben in nekdo drug je podoben tebi, hierarhija zagotovo obstaja. Meni je zaradi teve polucije podobnih več ljudi kot jaz njim. Black Betty me verjetno še vedno ne more videti. Seveda nam gre blazno na živce, če smo komu podobni, ne predstavljam si, da bi to lahko bil kompliment.

Sama sem že nosila prekletstvo Sandre Bullock (in v srednji šoli Angele iz My So-Called Life, kar me niti ni motilo, le da ob sebi nisem imela ne Jordana ne Briana, tudi A. J. ali Rickija ne), res, učiteljica izgovorjave me je vsakič po vaji iz “uré, urí, urá” poslala v Hollywood, kjer bi Sandro baje zadelo, ko bi me zagledala. (Beri sarkastično) Lepa pa še talentirana, kaj več bi si lahko želel.

Ampak to ni še nič. Baje imam sestro. Za katero nisem vedela. Zanjo sem, kot se za tovrstna razkritja spodobi, izvedela naključno. D je bila na kavi z MZ, ki je mimogrede omenil, da pozna mojo sestro, da je bil njen sošolec na Bežigradu. D je vedela za mojega brata, za sestro pa ni bila tako prepričana, ampak vsak kje skriva kakšnega sorodnika. A ni zanimivo, kako se nam sorodniki vedno zdijo čudni v primerjavi z nami, ki smo čisto normalni, medtem ko se oni sami sebi zdijo čisto normalni in imajo nas za ta čudne?

Na koncu, po par družinskih priznanjih in prijateljskih klicih, sem izvedela, da je moji nekrvni sestri ime Nina, Nina Jerkič, in da dela na slovenskem veleposlaništvu v Parizu. Škoda, da ni moja sestra, bi lahko hodila k njej na počitnice. Najbolj bizarno pri vsem skupaj je, da so se na obletnici mature, na kateri Nine seveda ni bilo (ah, kako sva si podobni; obe sva tudi študirali romanistiko), rekli eno ali dve o tem, da je njena sestra pa na televizija in la la la. Ali torej v štirih letih niso ugotovili, da nima sestre, ali pa jo ima in imam torej dve sestri, ali pa sva si res tako zelo podobni.

Asociacije so pač arbitrarne in jim ne gre soditi, tako kot mene Boštjan Lajovic spominja na Eltona Johna iz obdobja Sad Songs, Tina Košir na Charlotte Gainsbourg …

 

Objavljeno v Četrtek, 31. Januar, 2008 ob 22:42 v kategoriji Ne moti.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

12 komentarjev na “aka podobniki”

  1. TurboMan TurboMan pravi:
    31. Januar 2008 ob 23:01

    Mene tudi fascinira kako poznam več ljudi, ki med seboj niso sorodstveno povezani, pa so si izredno podobni, kot bi bili delani po nekem kalupu.

  2. smukc pravi:
    31. Januar 2008 ob 23:20

    dobro, dokler je nekdo tebi podoben, samo da nisi ti komu. :D

  3. Black Betty pravi:
    1. Februar 2008 ob 10:37

    Sicer sem bolj sita tistih ogovorov “Ful si mi ti znana, od kod se že poznamo?”, na koncu se seveda izkaže, da se prvič v življenju vidimo.

    Kompliment gor ali dol, jaz sem začela razmišljati bolj v tej smeri kako bi to “podobnost” lahko izkoristila. Npr. ko se mi dve obveznosti časovno pokrivata ali ko se mi nekam enostavno ne ljubi, bi lahko kdaj ti uskočila. In obratno seveda. ;))

  4. trip trip pravi:
    1. Februar 2008 ob 12:58

    Audrey & Natalie… na to nisem nikoli sploh pomislil :o

  5. M pravi:
    1. Februar 2008 ob 13:11

    da bo bizarno še bolj… Nina Jerkič res ima sestro, ki ji je ime Urša Jerkič. vidve z Nino pa sta si mooooogoče res čiiiisto malo podobni. aja, poznam obe sestri Jerkič, smo si celo v sorodu…. poznam pa tudi tvojega brata… :D

  6. Gregor Kardinar pravi:
    1. Februar 2008 ob 14:13

    Popravek: zapišeš “učiteljica izgovorjave”, vendar misliš na “učiteljico izgovArjave” - tudi misli so arbitrarne. :D

  7. veter14 veter14 pravi:
    1. Februar 2008 ob 19:22

    …konec koncev vsi izviramo iz nekega malega namibijskega plemena…je zanimivo, ko ti je nekdo iz crne celine podoben:)

  8. davidpelko pravi:
    1. Februar 2008 ob 19:32

    POMEMBNO OBVESTILO!

    POSTAVITE SE V BRAN BLOGERJU, KI MU SPAR SLOVENIJA GROZI S TOŽBO, KER JE JAVNO NAPISAL SVOJE MENNJE IN SLABE IZKUŠNJE Z NJIMI.

    Prosim za podporo v obliki komentarja na njegovem blogu. TAKOJ! Hvala.
    David PELKO

    prilagam link:
    http://1tastar.blog.siol.net/2008/02/01/pizde-sparove/

    P.S. ZA SVOBODO BLOGERSTVA GRE! A ŽIVIMO NA KITAJSKEM ALI KAJ!

  9. blaz pravi:
    1. Februar 2008 ob 20:14

    menim, da ti Claire Danes po lepoti ne seže niti do tvoje sence =)

  10. Urša Jerkič Urša Jerkič pravi:
    2. Februar 2008 ob 20:04

    Black Betty, bova za pusta ti jaz in jaz ti?

    M, neverjetno, tudi to, da od vseh le mene ne poznaš.

    Gregor Kardinar, nobene arbitrarnosti tokrat, nisem imela pojma, da se prav napiše z ‘a’ – brez izgovOrov torej.

    veter14, meni osebno so pa bolj Azijci podobni, mislim meni, ne med sabo.

    blaz, ah, blush …

  11. Kobrowsky pravi:
    12. Februar 2008 ob 09:59

    Meni je tudi mnógo ljudi po dóbnih.
    “Mój prjatu jepa čistak koti, samdama kratke la se!”
    “As ti zanč nah v Planici skakov? Je na enem po snétku…”
    Pa na parih stock fotografijah semse tudi žévidel.
    Inna kakšnih online po snétkih.

    Pov sócem!!!

  12. Kobrowsky pravi:
    12. Februar 2008 ob 10:40

    @Blegbeti:
    Haha, tistje pikaplajn, silly!

Komentiraj