Poln kufer

Petek, 29. februar 2008

Bi hodili več na počitnice, če nam ne bi bilo treba pakirati?

Zdi se mi tako žalostno, da lahko svoje stvari stlačiš v kovček z omejeno kapaciteto, da se tega vedno lotevam hladno in brez pomočnikov. Kar ostane na postelji, mora noter. Raje zlepa kot zgrda. Baje pomaga, če majice zviješ v rolico, kot maki suši, a meni se zdi kaj takšnega primerno le za polnjenje vogalov, kamor se vedno skrije prazen prostor. Potem kovček parkrat potežkaš, v strahu, da bo prevelik bajso za na letalo, in zaspiš z enim očesom priprtim, če slučajno zleze kakšna nogavička čez rob.

Toda kako se lahko zgodi, da imamo nazaj grede vedno manj prostora, četudi nismo nakupili nič omembe vrednega? Kot bi se stvari navlekle veličine mesta. Ali pa je za to krivo umazano perilo, iz katerega vedno naredimo kepo. Kovček izgubi še tisto malo oblike, ki mu je je bilo podarjene ob rojstvu in takrat se žalost pravzaprav šele začne.

Ali takrat, ko na terminalu zaslišiš slovenščino.

 

Objavljeno v Petek, 29. Februar, 2008 ob 23:18 v kategoriji Blablarije.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

6 komentarjev na “Poln kufer”

  1. monnika pravi:
    1. Marec 2008 ob 00:35

    jaz se tudi vedno sama s sabo pogajam katero majčko bom letos pustila doma… in vedno znova iščem nove izgovore, zakaj imam toliko prtljage :)

    lp*

  2. santjago pravi:
    1. Marec 2008 ob 14:14

    Na koncu pa ugotoviš, da si uporabljal samo tretjino prtljage.

  3. lukav lukav pravi:
    1. Marec 2008 ob 16:13

    ^ happens all the time ;)

  4. margareta pravi:
    1. Marec 2008 ob 16:44

    men je pa eden izmed zabavnejših ‘pripetraljev’ potovanja ravno pakiranje. takrat se zavem, da grem…

  5. matej pravi:
    2. Marec 2008 ob 16:51

    Ursa kaj se dogaja s tabo take bedarije objavljas. Pa TAKO FAJN PUNCA SI ZGLEDALA KO SMO BLI SOSOLCI NA FAKSU.
    lepe pozdrave iz costa rice

    sosolec

  6. maja pravi:
    3. Marec 2008 ob 12:18

    Ja, kolikor je luštna priprava na potovanje in sama pot NA počitnice, toliko je zoprno vračanje. Ravno to me vedno znova odvrne od načrtovanja dolgotrajnih počitnic in zelo oddaljenih krajev. Se mi zdi, da mora biti potem ta žalost še večja in kontra-reisefieber učinek še hujši. Ne vem, kako grejo eni lahko za dva meseca sredi zime v Brazlijo, ko morajo pa potem sem nazaj pridet…..brrr

Komentiraj