Prosti tek
Petek, 9. maj 2008Zopet sem v Murakami fazi.
Najprej Takashi Murakami fazi. V Brooklyn muzeju ravno razstavlja dela za Louis Vuitton, ob tej priložnosti so odprli tudi trgovinico – now that’s what I call a souvenir shop. On je tisti, ki je z Marcom Jacobsom signature monogram prepleskal v 33 barv, kasneje pa mu dodal smehljajoče se češnjice, ostalo je zgodovina. Ne vem, kje sem naletela na blablarijo, da je Azijcem v evropskih LV butikih dovoljeno kupiti le eno torbico po glavi. Ha, kot da si jih evropski prodajalci sploh zapomnijo in ločijo med sabo. You’ve seen one, you’ve seen them all, pravijo oni za nas in mi za njih. V muzeju je tudi replika Canal Street ulične preprodajalne, vključno z dekico in plastično folijo okrog ročaja, le da ne gre za ponaredke. 1. junija bodo tam razkrili novo generacijo torbic, imenovano Monogramouflage. Cinizem kot najboljša kamuflaža.
Nato v Haruki Murakami fazi.
Zdaj je moj imaginary running buddy. V Sobotni sem prebrala, da je maratonec in da teče vsak dan. Jaz sem one hit wonder, ki ni tekel že pol leta. Po njegovem intervjuju sem zvlekla knjige s police in superge iz škatle. Ne verjamem si, da sem oktobra pretekla 21 km in da razmišljam, kako bi letos vse skupaj ponovila, ker prvič ni bilo prav nič luštno in fajn. Tako zdaj kompulzivno tečem, morda bežim.
V soboto bom špricala tek trojk. Čeprav je Threesome tako zelo 1994, mi bo žal, da sem ga.
Objavljeno v Petek, 9. Maj, 2008 ob 00:01 v kategoriji Enivej.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
9. Maj 2008 ob 10:13
Si mogla bit pa pridna, da si pretekla 21km v enem kosu. Kul!
Kakšen je razlog, da Azijci lahko kupijo le eno torbo po glavi? Mogoče Problem ponaredkov, ker oni so baje specialci v teh stvareh.
11. Maj 2008 ob 14:10
eh