don’t call me Urška

Mama (to sem jaz) ima nov par čevljev!

Še danes jim pravim startarke in ne startaske, ah, ta tipografija.

Z A sva jih šli kupit skupaj, asistenca in drugo mnenje sta pri velikih nakupih nujna. Gospe pri Borovu so bile rahlo nezaupljive do najine navdušenosti. Še posebej potem, ko sva pričeli eksperimentirati z modelom Borosana (glej pod delovna obutev). Kdorkoli drug bi verjetno že izgubil živce, a sama pravim, da je treba vse čevlje spoštovati, ne glede na ceno, in jih torej izbirati enako dolgo. Bi bele ali plave, pardon, modre ali morda oboje? Narejene so tako na horuk, da je vsak model malo drugačen in tudi platno ni pri vsakem paru enako. Potem pa je tukaj še slavni napis zadaj na gumi, na enih piše Borovo, na drugih Startas. Ker ene delajo v Borovu in druge na Kitajskem. Ne glede na poreklo imajo specifičen vonj, M pravi, da po dimljenem tofuju. Prodajalka nama je sicer zagotovila, da so od vedno le v treh barvah, beli, modri in črni, a čigave so potem rumene in roza iz našega otroštva?

Adijo, allstarke. Tadej Zupančič bi mi jih zihr pohodil.