Tatovi teles

Ponedeljek, 25. avgust 2008

Ženske rojevajo otroke, kot da jih bodo zdaj zdaj umaknili iz prodaje. Ženska je enako Noetova barka. Now or never. Trend, ki se ga bo počasi nalezla še britanska Elle, ki bejbi strani zaenkrat uspešno nadomešča z alkoholom in kokainom, kot da je to edina alternativa. Poroke je vmes zamenjalo rojevanje. Če me ljubiš, mi boš naredil(a) otroka. In trebuščki se svetijo bolj kot katerikoli lakasti modni dodatek (mimogrede, naj me nekdo ob naslednjem kupovanju lakastih čevljev spomni, da se nikoli ne bodo zmehčali, ker žametnost pač ni v njihovi naravi). “You gotta see the baby!” pa je tako ali tako fraza leta.

Medtem še vedno nisem bila na nobeni poroki. Toliko idej za darile, pa tako malo priložnosti. Mogoče se nikomur ne da iskati popolnega prstana. O zaročnih in poročnih sem izbrskala blog Lare Bohinc na Vogue UK. Na kratko: drzno z zaroko, varno v poroko. Tam sem izvedela tudi za boob injections, ampak to je že druga zgodba. Hecno, kako pri nas o Lari Bohinc govorijo kot o nekom, s katerim so hodili v osnovno šolo, o Lari, le zato, ker je nekoč davno tega bila Slovenka. Laro Bohinc sem, priznam, videla samo enkrat, pred leti, ko je stopila iz Marks & Spencer. Mimo sivih škatlic (in nobene rdeče, še) sicer gojim poseben ritual, enkrat na mesec pregledam, kolikokrat se pojavi v britanskih Vogue in Elle. Tudi ona je iz nosečke verjetno že prešla v naslednjo fazo. Mamazille.

Zadnje čase se mehčam. Všeč mi postajajo pentlje. Na delovnem mestu vlada urbani mit, da fotografi iz neznanih razlogov ne marajo fotkat mašn. Mogoče bi se te, ki deluje super ostro, usmilili. Jaz sem se je.

1

Je ravno prav božična za konec avgusta, ko se zvečer že zalotimo, da fantaziramo o pulijih. V obliki broške sem jo uzrla na Wolfovi. Ampak pravo kičasto dimenzijo dobi kot prstan. Ko moja roka postane darilo. Kdo te potem sploh še lahko prosi zanjo?

  1. Martin Margiela, Browns [↩]

 

Objavljeno v Ponedeljek, 25. Avgust, 2008 ob 20:08 v kategoriji Blablarije.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

4 komentarjev na “Tatovi teles”

  1. irena irena pravi:
    26. Avgust 2008 ob 15:13

    super, potem nisem edina, ki še nikoli ni bila na nobeni poroki.

  2. kitty pravi:
    26. Avgust 2008 ob 20:19

    Jaz sem bila v zadnjem letu, vključno z mojo lastno, na petih porokah. Bila sem tudi na desetih dekliščinah, ki mi gredo že kar malo na živce. Imam pač smolo, da se je moja generacija začela poročati. Ideje za darila pa nisem uspela izkoristiti, saj so si vsi želeli za darilo denar.
    Tradicija poroke in zaroke se nadaljuje, le pogledi nanjo se spreminjajo; nekateri pa vseeno ostajamo nepopravljivi romantiki in uživamo v zakonsem življenju.

  3. irena irena pravi:
    27. Avgust 2008 ob 01:36

    kaj ima pa romantika z zakonskim življenjem kot takim? tudi koruznikom je ne manjka, kolikor vem.

  4. ana pravi:
    27. Avgust 2008 ob 09:28

    Po nekih raziskavah (pojma nimam katerih), tako so nam povedali na faksu, bi naj koruzniki celo dlje časa ostajali skupaj in imeli bolj trdne odnose, kakor tisti, ki so poročeni.
    Ampak, taka je samo statistika.

    Osebno sem bila na treh porokah v svojem življenju, vse so bile bolj ‘malega formata’ in le v krogu najbližjih. Bilo je luštno.

    Koncept ene od teh porok mi je bil celo tako zelo všeč, da sem takrat prvič v življenju začutila željo po tem, da bi se enkrat tudi jaz poročila. Čeprav sem vedno govorila, ne, jaz pa že ne, saj nisem pretirano romantičen tip in ne patim za pocukranimi ceremonijami.

    A zarečenega kruha se bojda največ poje, so never say never.

Komentiraj